Paradoks: zaradi segrevanja ohladitev
Tveganja, povezana s tajanjem ledenih plošč na Grenlandiji in Antarktiki – V zadnjih letih je več rekordno toplih dni in manj rekordno hladnih
Že nekaj let posebej spomladi ugotavljamo, da se vreme obnaša nenavadno: toplo je, ko naj bi bilo hladno, in zebe nas, ko bi nam moralo biti vroče. In kot opozarjajo znanstveniki, bo v naslednjih sto letih takšnega neobičajnega, »neprimernega« vremenskega obnašanja čedalje več.
Krivda za to, vsaj deloma, je v tajanju ledenih polic ob Grenlandiji in Antarktiki, kar bo po napovedih klimatologov povsod po svetu povzročilo zelo neobičajno, prav ekstremno vremensko dogajanje in nepredvidljive vročine in mraz.
Tako vsaj kažejo rezultati raziskave, objavljene v februarski številki ugledne znanstvene revije Nature. V tej študiji so raziskovalci prvič simulirali učinke, ki naj bi jih ob sedanji podnebni politiki imelo tajanje ledenih plošč na temperaturo oceanov, na oceanske tokove in tudi na temperaturo ozračja v naslednjih sto letih.
Milijarde ton vode iz tajajočih se ledenih plošč, ki se izlivajo v svetovne oceane z grenlandskih in antarktičnih ledenih polic, bi lahko v nekaj desetletjih spodbudile izjemne vremenske razmere in destabilizirale regionalno podnebje, opozarjajo avtorji študije. Kaj bi to pomenilo?
Slika: Če bo tajanje ledenih plošč res oslabilo Zalivski tok, bodo temperature zraka bistveno višje v Afriki, vzhodni Kanadi in v Srednji Ameriki; v severozahodni Evropi in na vzhodni obali severne Amerike pa bo bistveno bolj hladno.
Raziskovalci v članku v reviji Nature najprej pojasnjujejo, da bosta ta dva tajajoča se velikana, zlasti tisti ob Grenlandiji, še bolj oslabila oceanske tokove, ki so ključni za naše podnebje in ki v zadnjih letih že vzbujajo skrb med oceanografi in klimatologi. Ti tokovi vodijo hladno vodo proti jugu vzdolž Atlantskega oceana, tropske vode pa potiskajo proti severu bližje površini.
So nekakšen tekoči krožni transportni trak, ki je znan kot atlantsko preklopno kroženje (angleška kratica AMOC). V podnebnem sistemu Zemlje igra ta transportni trak oziroma AMOC ključno vlogo. Posebej ga občutimo v Evropi in vzhodnem delu Severne Amerike, saj prav po zaslugi tega toka severna polobla ostaja relativno topla.
»Kot so pokazali naši modeli, bo ta voda iz tajajočih se ledenih plošč povzročila precejšnje motnje v oceanskih tokovih in spremenila raven segrevanja po vsem svetu,« poudarja vodilni avtor omenjenega članka Nicholas Golledge, izredni profesor na Antarktičnem raziskovalnem centru v Viktorijini Wellingtonski univerzi na Novi Zelandiji.
Po rezultatih obeh novih raziskav je mogoče napovedati, da bo zaradi tajanja ledene plošče ob Antarktiki gladina morja do konca stoletja višja za 15 centimetrov, v skrajnem primeru pa do 40 centimetrov.
Ob tem opozarja še na skrito in nevarno »povratno zanko«: »Zaradi izgube mase ledu se toplejša voda znajde ujeta pod ledenimi ploščami in tam od spodaj topi led in spodkopava ledenike. V tem začaranem krogu se tajanje ledu vse bolj pospešuje in prispeva k čedalje večjemu dvigu morske gladine.«
Do sedaj več o dvigu morske gladine
Večina študij o ledenih ploščah se je do nedavnega osredotočala na vprašanje, kako hitro se ledene police utegnejo stajati ob globalnem segrevanju in za koliko se zaradi tega utegne dvigniti globalna temperatura – bodisi v okviru stoletja ali tisočletja. Ugotavljali so torej, kje oziroma kako oddaljen je t. i. prag, ki so ga imenovali prelomna točka. Precej manj pa je za zdaj raziskav, ki bi se spraševale, kako lahko voda iz tajajočih se ledenikov vpliva na samo podnebje.
»Naše simulacije so pokazale, da bodo te velike spremembe prispevale k bolj kaotičnemu podnebju z več izjemnimi vremenskimi dogodki in intenzivnejšimi in pogostimi vročinskimi valovi,« pojasnjuje Natalya Gomez, raziskovalka na Oddelku za zemeljske in planetarne znanosti na univerzi McGill v Kanadi, ki je tudi sodelovala v omenjeni raziskavi.
Voda iz tajajoče se ledene plošče ob Grenlandiji bo po rezultatih te študije že sredi tega stoletja opazno motila oceanski vodni tok AMOC. Ta že sedaj kaže vznemirljiva znamenja, da postaja počasnejši. »To se dogaja veliko hitreje, kot smo pričakovali,« že komentirajo njihove ugotovitve tudi drugi izvedenci za AMOC in podnebje.
Sprememba ravni segrevanja po vsem svetu
»Ob sedanjih vladnih politikah drvimo v svet, ki bo za tri do štiri stopinje Celzija toplejši, kot je bil pred industrijsko revolucijo. Ta dvig temperature bo sprožil dotok ogromnih količin vode iz tajajočih se ledenih polic ob Grenlandiji in Antarktiki v oceane. Kot kažejo naši modeli, bo ta voda povzročila velike motnje v oceanskih tokovih in spremenila ravni segrevanja po vsem svetu,« je prepričan Nicholas Golledge, vodja raziskave, v kateri so poleg raziskovalcev z Nove Zelandije sodelovali tudi raziskovalci iz Velike Britanije, Nemčije in ZDA.
Voda iz tajajoče se ledene plošče ob Grenlandiji bo po rezultatih te študije že sredi tega stoletja opazno motila oceanski vodni tok AMOC. Ta že sedaj kaže vznemirljiva znamenja, da postaja počasnejši.
Njihove ugotovitve, objavljene v članku v Nature, temeljijo na zelo podrobnih simulacijah in jih dopolnjuje satelitsko opazovanje sprememb ledenih plošč, ki so se dogajale od leta 2010 naprej. Raziskovalci so primerjali zelo podrobne simulacije kompleksnih podnebnih učinkov tajanja s satelitskimi opazovanji nedavnih sprememb ledenih plošč. Tako so lahko ustvarili zanesljivejše in točnejše napovedi o tem, kaj se bo zgodilo v okviru sedanje podnebne politike.
Topleje na vzhodu Kanade in hladneje v severozahodni Evropi
Natalya Gomez je v raziskavi opravila modeliranje predvidenih sprememb vodnih gladin po vsem svetu, ko se led staja v ocean. »Simulacije ledenih plošč kažejo, da se bo najhitrejše naraščanje morske gladine najverjetneje zgodilo med letoma 2065 in 2075,« napoveduje.
Tajanje ledenih plošč bo vplivalo tudi na temperaturo vode in vzorce kroženja v svetovnih oceanih, kar bo vplivalo na temperaturo zraka: »Ujeli se bomo v kompleksno povratno zanko led-ocean-atmosfera.«
»Vendar raven vode ne bo preprosto narasla kot v kadi, to je povsod enakomerno,« nadaljuje Gomezova. »Nekatera območja na svetu, kot so otoške države v Tihem oceanu, lahko doživijo velik dvig morske gladine, gladina morja blizu ledenih polic pa se bo mogoče znižala.«
Tajanje ledenih polic pa žal ne povzroča le razmeroma enostavne spremembe višine morske gladine. Večine vplivov še ne poznamo dovolj, eden od njih je vpliv na oceanske tokove, zlasti na v tem delu Evrope dobro znan Zalivski tok. Prav po njegovi zaslugi Severna Evropa ni ujeta v led in so njene zime glede na geografsko višino razmeroma blage. Če bo tajanje ledenih plošč res oslabilo Zalivski tok, bodo temperature zraka bistveno višje v Afriki, vzhodni Kanadi in v Srednji Ameriki; v severozahodni Evropi in na vzhodni obali severne Amerike pa bo bistveno bolj hladno.
Bodo namesto metrskih obveljali centimetrski dvigi?
Ta številka revije Nature prinaša še en članek, pod njim so podpisani v glavnem isti avtorji kot v prejšnjem, ki se osredotoča na vlogo Antarktike in njen vpliv na višino morske gladine do konca tega stoletja.
Gre za temo, ki je do sedaj sprožila veliko razprav med klimatologi in oceanografi. Te so se še posebej razplamtele ob sporni študiji leta 2016. Študija je opozarjala, da so ledene stene na celini, ki so izpostavljene zaradi razpadanja ledenih plošč in ki izstopajo iz ledenikov nad oceansko vodo, zelo ranljive. Utegnile bi propasti, to pa bi lahko do konca stoletja povzročilo dvig morske gladine za cel meter. Takšen dvig gladine morij bi terjal razselitev več deset milijonov ljudi po svetu (ocene segajo do številke 187 milijonov ljudi), še posebej v zelo naseljenih rečnih deltah v Aziji in Afriki.
Vendar pa rezultate te študije, ki je dvignila temperaturo razprav, zdaj ta nova raziskava zanika oziroma izpodbija.
»Raziskava iz leta 2016 izpostavlja nestabilne ledene stene kot vzrok za neustavljiv propad velikih delov ledene police. V naši novi raziskavi smo to ponovno pregledali in analizirali vse podatke in ugotovili, da ugotovitev iz leta 2016 ne velja,« pojasnjuje glavna avtorica Tamsin Edwards, predavateljica geografije na Kraljevem kolidžu v Londonu.
Kaj torej velja? Po rezultatih obeh novih raziskav je zdaj mogoče napovedati, da bo zaradi tajanja ledene plošče ob Antarktiki gladina morja do konca stoletja višja za 15 centimetrov, v skrajnem primeru pa do 40 centimetrov.
V posebnem poročilu o oceanih, ki ga pripravlja Medvladni forum ZN o podnebnih spremembah (IPCC) in ki naj bi bilo končano do septembra, bo objavljena težko pričakovana in do sedaj velikokrat sporna ocena, za koliko se bo dvignila gladina morij. Pri zadnji oceni iz leta 2013 IPCC zaradi pomanjkanja podatkov ni upošteval ledenih plošč, za katere danes znanstveniki menijo, da največ prispevajo k dvigu morske gladine – več kot segrevanje in s tem povezano tajanje ledenikov.
Novi podatki in preoblikovanje podnebne politike
Zdajšnja globalna podnebna politika, zaobjeta v Pariškem podnebnem sporazumu, po mnenje velike večine raziskovalcev ne upošteva vseh učinkov tajanja ledenih polic, ki jih utegnemo občutiti do konca tega stoletja.
»Dvig morske gladine zaradi tajanja ledenih plošč se že dogaja in se v zadnjih letih pospešuje. Naše nove raziskave kažejo, da se bo to še nadaljevalo, tudi če bi se podnebje Zemlje stabiliziralo. Vendar pa kažejo tudi, da če bomo drastično zmanjšali izpuste, lahko s tem omejimo vplive na podnebje v prihodnosti,« trdi Golledge.
Obširnejši članek je bil objavljen v reviji Gea (april 2019)
